top of page

SODOBNI PLES

Sodobni ples se je začel na prelomu 19. v 20. stoletje z američanko Isadoro Duncan, plesno avantgardistko, ki si je prva drznila sezuti dolgo predpisane baletne copate in na odru zaplesati „po svoje“. Njena drugačnost je bila za nekatere vir zgražanja, za druge vir navdiha. Zaradi nje je svoboda gibanja postala eno glavnih vodil sodobnega plesa.

Sodobna plesna tehnika navdih za gibanje črpa tako iz različnih plesnih zvrsti (hip-hop, balet, ljudski plesi…) kot tudi iz joge, borilnih veščin… Pri vsej tej pestrosti pa je glavna značilnost ta, da vsa gibanja izvajamo v skladu s telesno zgradbo in z izkoriščanjem fizikalnih zakonitosti, torej na čim bolj naraven, zdrav in funkcionalen način. Udeleženci-ke se seznanjajo z gibalnimi vzorci na tleh (floor work), stoje in po prostoru, ti pa se na koncu klasa prepletejo v daljšo plesno kombinacijo. Poleg tehničnih vaj je velik poudarek tudi na razvijanju ustvarjalnosti in sposobnosti plesne improvizacije.

Glavne pridobitve

Z rednim obiskom udeleženci-ke izboljšajo zavedanje svojega telesa (držo), koordinacijo, gibalno spretnost, moč, raztegljivost, kvaliteto dihanja, gibalni spomin, prostorsko predstavljivost, psiho-fizično vzdržljivost, domišljijo, ustvarjalnost, muzikalnost, samozavest, občutek za soplesalce ter razvijajo razumevanje in ljubezen do umetnosti sodobnega plesa.

 

KLASIČNI BALET

Balet (iz italijanščine ballo = ples) je odrska izvedba umetniških plesov z glasbeno spremljavo, pri velikih operah romantičnega stila tudi plesni vložek brez neposredne povezave z dogajanjem same opere.

Začetki baleta so bili namenjeni zabavi in segajo v renesančno Italijo in na druge evropske dvore. Ti dogodki so združevali poezijo, glasbo in ples in so se odvijali v velikih dvoranah namenjenih dvornim plesom, zato se takšen balet imenuje dvorni balet. Še posebej znani so francoski dvorni baleti, ki so bili kasneje zasnovani za zabavo aristokratov in so zavzemali bogate kostume in scenarij ter posebne odrske efekte. Bil je razkošni ples plemstva. Plemstvo je z baletom pokazalo vzvišenost, kultiviranost in razkošje. Tudi danes plesalci skozi gib izražajo gracioznost, finost gibov ter čarobnost.

Vadba baleta omogoča osebnostno rast. Osebnostne lastnosti, kot so točnost, urejenost, delavnost, vztrajnost, so stalne spremljevalke vsake učne ure baleta in vplivajo pozitivno tudi na druga področja življenja.

Potek učne ure je jasno določen in njegov okvir ostaja enak, ne glede na stopnjo izobraževanja. Klasični balet je lahko osnova za ostale plesne zvrsti, osnovni koraki se logično in postopno nadgrajujejo v kompleksnejše in zahtevnejše kombinacije.

HIP HOP

Da je hip hop kultura s svojimi zapovedmi oblačenja, obnašanja, glasbe in plesa ni potrebno posebej poudarjati. Kulturno gibanje se je resda pričelo v revnih ameriških četrtih, ko so mladi Afro- in latino-američani drug drugemu kazali nove, izvirne plesne elemente in tekmovali v tem, kdo je boljši. Iz newyorškega geta pa se je hip hop razširil po celem svetu. In čeprav so osnovni elementi hip hop kulture: rap, dj-stvo, grafiti in breakdance, danes večina ljudi pod pojmom hip hop razume le eno: plesne gibe, ki so obnoreli svet. Gibe, za katere ne veljajo stroga pravila; gibe, ki ne priznavajo omejitev in ki posamezniku dopuščajo svobodno mero izražanja. Multikulturni fenomen, kakor mnogi radi poimenujejo hip hop kulturo je v zadnjih 30-ih letih trčil ob čeri komercializacije in kot večina subkultur postal pojem tržnega proizvoda. Glavni krivec za nenadzorovano širjenje te kulture, pa je predvsem glasba.

 

HIP HOP je ena najaktualnejših in najatraktivnejših plesnih zvrsti, ki je v zadnjih letih v Sloveniji privabila ogromno ljudi v plesne dvorane. Stilov je pri hip hopu ogromno, na podlagi plesnih korakov in koreografij vsak plesalec lahko razvije svoj osebni stil. Hip hop je plesna zvrst, kultura in za nekatere način življenja.

 

bottom of page